Referendum proti Pahorju ni uspel

Referendum proti Pahorju ni uspel

Kako si človek lahko da duška, ko se mu izpolnijo kakšne želje, priča članek z zgornjim naslovom, ki ga je napisal g. Vid Drašček iz Vrhnike. Sicer, navaja, da bi raje zapisal naslov: „Atentat na Pahorja ni uspel.“, pa se je možak vzdržal. Po eni strani zatrjuje, da so bila soočenja kandidatov naporna, vendar kulturna. Po drugi strani pa se da zapeljati politiku iz naftalina, ki je v svojem članku zapisal „v nekaterih skrajnih krogih si je Pahor neupravičeno prislužil sloves konservativnega politika, zato so ti skrajni krogi mrzlično iskali vzvod, s katerim bi se Pahorja znebili“. Namesto stricev iz ozadja, nastopajo sedaj skrajni krogi. G. Drašček se pridružuje tistim, ki zatrjujejo, da je bila uprizorjena prava gonja proti ponovni izvolitvi g. Pahorja. Dejstva o g. Pahorju, kot o mlačnem in brez moralne avtoritete predsedniku, našteta od različnih skupin in posameznikov, so zanj neverodostojna. Lahko bi iz skupine skrajnih krogov izvzel vsaj skupino slovenskih pisateljev, ki so v svojem pismu argumentirano našteli Pahorjeve napake, zaradi katerih ni primeren za predsednika države. Zgraža se zaradi umišljene gonje proti Pahorju, ne zavedajoč si protislovnosti svojih trditev, navaja: „Je pa odločno in učinkovito mobiliziral svojo vojsko Karl Erjavec in s svojim učinkovitim „orožjem“ in podporo „svojih“ upokojencev spravil aktualnega predsednika iz zagate“.  Hvala bogu, da g. Drašček ni opazil, da so ti Karlovi upokojenci skrajni krogi ali celo, da je ta „podpora“ bila gonja proti g. Šarcu. Moti me tudi, da se v imenu upokojencev, saj niso bili vsi za Pahorjevo izvolitev, kdorkoli lasti izražati njihova mnenja.

Sicer tekma za stolček ni bila enakopravna, saj je, da doseže vrh, g. Šarec stal na tleh, g. Pahor pa na dveh podstavkih. Na enem je pisalo Dejan, na drugem pa Karl. Verjetno g. Drašček, če bi upošteval omenjene podstavke (skrajne kroge), ne bi bil tako vesel Pahorjeve zmage, saj je razlika v prejetih glasov bila zelo majhna. Tudi sam novoizvoljeni predsednik je izjavil, da „razume in sprejema kritike“ in se bo v bodoče prilagodil. Upoštevajmo še malo „kmečko pamet“. Če kmet ugotovi, da je voz obtičal, ne bo verjel obljubi konja, da bo sedaj bolj vlekel, temveč konja zamenja. No, Slovenijo vodijo politiki, ne pa kmetje. Dodajmo še rezime. Zaenkrat še ne vemo, kako dobro je, da g. Šarec ni bil izvoljen za predsednika države, saj bo v kakšni drugi funkciji lahko bolj koristil Sloveniji. Počakajmo, da se oba izkažeta.

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 19.11.2017

Vsak izgovor je dober

Malo se odmaknimo od našega „razburjanja“, povezanih z volitvami predsednika republike. Vsi smo bili za to, da se nekaj spremeni, spremenilo pa se ni nič. Toda, tako smo hoteli. Zaidimo malo na svetovni dogodek, na azijsko turneja  Donalda Trumpa. Pišejo, da dokler sta bila z našo Melanijo skupaj, je turneja potekala brez besedni izgredov  njenega soproga. Žal, se je prej vrnila domov in osamljeni Trump se je pri povratku že v svojem aviončku besedno spozabil. No o tem boste še brali. Mene je pritegnil drug dogodek povezan s republikancem Trumpom. Nekdanji ustavni sodnik Roy Moore je kandidat republikanske stranke v nadomestnih senatnih volitvah v konservativni Alabami. Toda, vrag ne počiva. Pred leti je ta možakar otipaval 14-letnico in, kot je v politiki navada, to pride sedaj prav nasprotni strani. Na temo spolnega nadlegovanja otrok je ta država občutljiva. Spomnimo se, da je ameriška Katoliška cerkev rahlo obubožala zaradi svojih vnetih duhovnikov. In kako naj sedaj v tako versko nastrojeni državi „navijači“ kandidata g. Moorea branijo njegovo čast. Prisluhnite. Potegnili so na plan izbran opis iz največkrat natisnjene knjige – Biblije, zgodbo o odraslem mizarju Jožefu in 13-letni pastirici Mariji, ki je pri 14-tih letih že rodila in sta postala Jezusova starša. Detajle te zgodbe boste slišali pri verouku. Pri otipavanju 14-letnice je odrasli g. Roy Moore ostal brez njunega skupnega naraščaja, kar pomeni, da …

Zahvaljujoč tako prepričljivemu argumentu in dejstvu, da je krščanska vera v Alabami dovolj močna, pričakujejo, da bo g. Roy Moore izvoljen za senatorja že v prvem krogu. Ne recite mi, da naslov članka ni ustrezen. Hotel sem napisati bolj hudomušen članek, toda danes 13. novembra je dan prijaznosti, zato sem se rahlo vzdržal.

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 19.11.2017

Uganite

Uganite

V igri sta dva kandidata za predsednika države. Enega že dovolj poznamo. Poznamo njegovo taktiko za ohranjanje priljubljenosti, njegovo sodelovanju pri vseh „pasjih procesijah“, tako da ne vem več koga zastopa, saj se ne žali „zameriti“ nobeni skupini volivcev. Če bi Slovenija res bila cirkus, bi on igral vlogo vrvohodca. Jaz si pa želim predsednika, ki bo jasno izrazil svoja stališča, jih zagovarjal, in če se ujemajo z mojimi stališči, bom glasoval zanj.

Eden od kandidatov je pred dvema letoma imel nagovor v Tuhinjski dolini. Ponujam vam nekaj citatov iz tega nagovora. „… sam vam lahko povem, da največji sovražnik slovenskega naroda niso dogodki izpred 70 let, ampak je največji sovražnik slovenskega naroda to seme zla, ki se s strani posameznih politikov, res pa je, da največ na desni strani, širi po Sloveniji in zastruplja narodno telo vedno in veno in vedno bolj. … Največji sovražnik in uničevalec slovenskega naroda je neuspešno sodstvo, ki osvobaja tiste, ki so bili že pravnomočno obsojeni in so lahko ponovno poslanci, lahko ponovno zastrupljajo s svojimi idejami narodovo telo, ki je čedalje bolj razcepljeno. … Ni grešno narediti napako. Grešno je, če zaradi te napake uničujemo slovenski narod, za to, da bi rešili nekaj posameznikov.“

Uganite, kateri od dveh sedanjih kandidatov za predsednika države bi lahko zastopal ideje iz citata.

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 19.11.2017

Metamorfoza

Metamorfoza

V nedeljo 5. novembra je bila v dopoldanskem času (3. program 9 – 12.30) oddaja v kateri nam je Božidar Gorjan – Bogo, aktivni borec za osvoboditev okupirane Slovenije, pripovedoval celotno epopejo narodno osvobodilne vojne. Človek pri poslušanju teh avtentičnih podatkov doživi vso tragiko medvojnih dogodkov in ga posebno zaboli preveliko število žrtev med partizani zaradi izdaje domačih ljudi. Glede na to, da je ozemlje Slovenije bilo razdeljeno med nemško in italijansko okupacijsko oblastjo, je tudi Katoliška cerkev doživljala različno usodo. V italijanskem delu je Cerkev, da ohrani svoje privilegije in bogastvo, sodelovala z okupatorjem. Od 6. avgusta leta 1942 so Italijani, ker niso več sami mogli nadzorovati dela okupiranega ozemlja, tudi uradno in javno podprli belogardiste, jih oskrbovali z orožjem, s strelivom, z oblačili, s hrano in z vso svojo vojaško podporo. Italijani so jim dali tudi uradni naziv MILICIA VOLUNTARIA ANTICOMUNISTA – MVAC. Če preberete dokumentirano knjigo Belogardizem, ki jo je napisal Franček Saje, boste laže razumeli gnev Slovencev, ki so preživeli izdajo in morijo belogardistov. Tragedija povojnih dogodkov je, da so največji krivci belogardističnih zločinov pravočasno in z zaščito Cerkve pobegnili v tujino, zavedeni fantje so pa z glavo plačali njihova dejanja. Omenil bom še zmoto italijanskega generala Ruggerija, ki je v pogovoru s škofom Rožmanom leta 1942 dejal: „Povedal vam bom odkrito, kaj mislim o MVAC. Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: MVAC nam Italijanom mnogo pomaga …, a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.” Naslednikom ideje kolaborantov gre zasluga, da se je general Ruggeri zmotil v letih. Vrhunec izdaje je belogardistična prisega Hitlerju na bežigrajskem Plečnikovem stadionu in bi ga zato morali njihovi idejni nasledniki restavrirati.

V nemškem delu je veljala Hitlerjeva zahteva „Naredite mi to deželo zopet nemško.“, saj so Nemci bili pogani in se niso veliko ozirali na cerkvene zahteve. Prvi je bil na udaru intelektualni in zavedni del Slovencev. Ljudi so streljali, mnoge so internirali in na tisoče izselili v Srbijo. Med izseljene so Nemci uvrstili tudi duhovnike. Različna usoda je doletela slovenske duhovnike. Mnogi, v Srbijo izseljeni duhovniki, so se na skrivaj vračali v svoj kraj. Seveda doma niso mogli „darovati maše“, saj bi jih zopet pregnali in verjetno bolj rigorozno kaznovali. Odšli so v ilegalo in se vsi do zadnjega pridružili partizanom. Na eni strani Slovenije so duhovniki sodelovali v organizirani borbi proti partizanom, na drugi strani pa sodelovali s partizani, imeli maše za partizane na osvobojenem ozemlju in pomagali pri delu z ranjenci. Če bi zmagale sile osi, se tudi tedaj ti dve skupini ne bi razumeli, kajti eni bi govorili italijansko, drugi pa nemško. In ravno, ko se človek s spoštovanjem spominja človečnosti štajerskih medvojnih duhovnikov, se njihovi nasledniki uprizorili metamorfozo in zapustili zglede svojih predhodnikov. Za mariborsko nadškofijo je še posebno sramotno, da so si grešno (grešno po njihovih paragrafih) privoščili 800 milijonsko finančno luknjo in zapravili tudi vloge naivnih varčevalcev. Tukajšnji cerkveni šef celo javno pridiga, in to brez sodnega epiloga, da so bili partizani zločinci. Kako težko je priznati svoje napake.

Srbski patriarh Gavrilo Dozić je na zahtevo Nemcev, da obsodi osvobodilno gibanje v Srbiji, odgovoril: „Onega, ki se bori za svoj narod in svojo svobodo, ne morem in nočem obsoditi.“ Pri nas, žal, ni obstajal duhovnik takšnega kalibra. To se še danes čuti.

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 19.11.2017

Pred zakonom smo vsi enaki

Pred zakonom smo vsi enaki

Moram se pritožiti, saj je trditev v naslovu navadna floskula za neumno ljudstvo, ki pridno dela in misli živeti samo od plačila za delo. Moj primer je podoben primeru izmuzljive osebe, s to razliko, da je škoda za državo, če jo primerjam s škodo te osebe, zanemarljiva. Res je, da sem nekaj malega ukradel, toda ne toliko, da bi se pridružil tistim, ki imajo premoženje v davčnih oazah. Ukradel sem samo toliko, koliko čez 21 milijonov ta izmuzljiva oseba dolguje državi zaradi neplačanih davkov. Priznam, da tudi jaz nisem plačal davkov iz svojega zaslužka, pa saj je bil, tako kot njegov, ilegalen. Moj primerjalni vzornik sedaj odlaga prestajanje kazni, ker mora opraviti določeno delo, ki ga je začel, in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil. Bravo advokati. Verjetno bo potem poravnal svoj dolg.

Tudi jaz želim odložiti prestajanje kazni, saj želim povrniti škodo, nastalo z mojo krajo. Zato moram še nekaj malega nakrasti, torej delo, ki sem ga začel moram opraviti, sicer bo nastala občutnejša škoda, če ga ne bom opravil. Nato sem pripravljen biti za nekaj časa udobno stacioniran na Dobu.

Slovo od svobode in moje lepe Slovenije bi opravil tako, da bi v nedeljski obleki s kravato in lakiranimi čevlji supkal na 2 km dolgi veslaški progi na Bledu (mogoče bodo tudi mene povabili na Barkolano) in nato v isti obleki prirolkal na Dob. Toda vedno bom pripravljen moje prostore na Dobu prepustiti izmuzljivi osebi in dokler me ta ne zamenja, vam ni treba zaklepati stanovanj.

Vaš Toni Jurjec

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 19.11.2017

Norišnica

v

Norišnica

Vsaka država ima eno ali več norišnic. Res je da se uradno izogibajo temu nazivu, toda bolj jedrnat izraz bolj zaleže. Tudi v Ljubljani imamo norišnico. Na notranji strani nad vhodnimi vrati je napis: „Več nas je zunaj“. Domneval sem, da je to dobra šala, toda, ko v naših časopisih zagledam barometer popularnih oseb, me preleti grozna misel: Kaj pa če je napis resničen?

Vaš na robu norosti Toni Jurjec

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 19.11.2017

Nisem neumen

Nisem neumen

Te dni se je članek našega nekdanjega predsednika države g. Milana Kučana pojavil v rubriki Pisma bralcev. Dovolj mu je bilo namigovanja, da je on tisti famozni „stric iz ozadja“ in je seveda želel, da pride na dan identiteta tega fantoma, ki je „oživel“ pri prejšnji kampanji za predsednika države. Tedaj je pri TV srečanju kandidatov voditelj oddaje vprašal g. Boruta Pahorja, kdo so strici iz ozadja, na katere je namigoval, da vplivajo na politična dejanja v Sloveniji. Verjeli ali ne, je g. Pahor, namesto da našteje imena teh stricev, odgovoril, nisem neumen. Po vsem sodeč voditelj oddaje ni opazil, da so pri g. Pahorju živčni končiči povezani navzkriž. Vprašaš ga eno stvar, on odgovarja drugo. Tedaj smo zamudili edinstveno priložnost, da bi prišla na javnost imena teh stricev. Voditelj bi g. Pahorja enostavno moral vprašati: „ G. Pahor, ali ste vi neumni?“ in ta bi mu naštel vse strice.

Ko so Slovenci slišali, da g. Pahor ni neumen, so se odločili, da ga izvolijo za predsednika države, posebno še, ker mu ta funkcija ni bila potrebna za preživetje, saj je demonstriral svoje znanje iz vseh fizičnih veščin, s katerimi bi se lahko preživljal. Pozneje se je, žal, bolj ukvarjal z rolkanjem in supanjem na blejskem jezeru in to v nešportnih oblekah, toda dober glas seže v deveto vas, slab pa celo do mene.

Zadeva s temi strici še ni končana. To najbolj dokazuje članek g. Milana Kučana, da se enkrat že znebi sumničenja, ki jih nihče ne more dokazati, kot se take nalepke človek tudi težko znebi. Ker so predvolilna srečanja ponovno aktualna, lahko zamujeno popravimo. Voditelj mora za g. Pahorja izbrati samo ustrezno vprašanje in skrivači bodo razkriti. Kaj g. Pahor vse zna ali pa ne zna, nam je sedaj znano.

Manjka mu samo še moralna avtoriteta, pa bo idealen kandidat za predsednika države. Sedaj celo neverujoči usmerjajo pogled v nebo in si mislijo: „Bog nam pomagaj!“

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 19.11.2017

Ali bo postala ateistka?

Ali bo postala ateistka?

Prvi del šova, imenovan predsedniške volitve 2017, je za nami. Karte niso bile razprodane, saj je več kot polovica avditorija ostala prazna. Nič zato, saj predstava ni bila tako draga, da je ne bi mogli ponoviti. Novega, res novega, šefa države še nimamo. Potrebno bo malo več reklame in karte bodo šle za med. Kupite jih. Kaj smo pa dosegli v prvi rundi? Od vseh upravičencev jih je volilo 748694 (43,69 %).  Kandidati so se takole razvrstili. Prva dva sta pobrala 72 odstotka prispelih glasov (prvi 47,07%, drugi pa 24,97%) vsi ostali pa 28. Glede na celotno volilno populacijo je prvi prigaral 20,56, drugi pa 10,91 odstotka glasov.

Krivično je, da po volitvah vsi govorijo le o zmagovalcih, zanemarjajo pa poražence. Da popravim to nesorazmerje, se bom za trenutek posvetil največji poraženki – Angelci Likovič. Čeprav je zagovarjala strogo patrijahalno mnenje, da ženske ne smejo biti gospodar svojega telesa, je upala, da z božjo pomočjo ne more izgubiti. Žal Bog v laični državi nima volilne pravice in Angelca je ostala z manj kot enim odstotkom prispelih glasov (0,58 %). To je 0,027 odstotka vseh možnih volivcev, oziroma 4297 oseb. Predvidevam, da so tudi njeni volivci pričakovali božjo pomoč za svojo izbranko in so sedaj v strašni dilemi. Kako naj Angelca, po takem fijasku, še naprej živi z nespremenjenim prepričanjem? Bojijo se strašne misli, zapisane v naslovu članka.

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 19.11.2017

V Ljubljani gostuje cirkus

V Ljubljani gostuje cirkus?

Ne, ne. Zakaj bi gostoval, saj imamo svojega. Prva predstava bo 22. oktobra in njen program bo zajel celotno Slovenijo. Vstopnice za predstavo so za posameznika zastonj, za državo pa ne. Tudi tukaj smo Slovenci unikat v svetovnem merilu. Verjetno (cenim vaš um) ste že dojeli, da predstava ima naslov Predsedniške volitve. Zadevo smo obrnili na glavo. Za to častno mesto se poteguje več žensk kot moških. Sedaj smo moški tako „nizko padli“, da se moramo boriti za „moško kvoto“ pri izbiri funkcij. Za vsako neprijetno zadevo mora vedno nekdo biti kriv. To sicer ne velja pri našem sodstvu, toda za šankom se vedno ve, kdo je kriv. Tokrat imate priložnost izvedeti tudi vi, dragi bralci.

Krivec za nastalo situacijo pri izbiri najbolj žlahtne funkcije je Damjan Murko. Odstopil je od svoje kandidature za predsednika države in spravil moške v podrejen položaj. Izgovarja se, da je že vnaprej vedel, da se ženske laže dokopljejo do položajev kot moški, saj so ženski argumenti kolena, moški pa komolci. Vsak moški raje glasuje za kolena, kot pa za komolce. Ni jih Magdalena brez razloga skrivala, saj je vedela, kakšen učinek imajo na moške. To „neravnovesje spolov“ je zajelo tudi cerkvene institucije, saj je Mariji posvečenih več cerkva, kot samemu Bogu.

Če je Murko vse to vedel, boste rekli, zakaj nam pa potem že prej ni povedal. Je. Je povedal in to celo v pesniški obliki. Če ste pozabljivi, si pa zapišite. Takole je rekel: „Pod krilom skriva penis, večjega kot moj prijatelj Denis.“ Sedaj saj vemo na koga je mislil pri tej pesnitvi in zakaj je odstopil.

Predlog. Odstavite vsaj enega komolčarja, kaj se pa skriva pod krilom in ustrezni glavi, je pa velika uganka  Se upate riskirati? Upam, da sem vam pomagal pri izbiri na volitvah.

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 19.11.2017

Pogled komunista

Pogled komunista s 70-letnim stažem na volitve predsednika republike

Zanimiva so razmišljanja bralcev, ki pod tem naslovom v pismih bralcev izražajo svoja mnenja o trenutnem predsedniku republike. Večinoma doživlja kritike, toda g. Janez Suhadolc ga je vzel v bran. Kritikom predsednika, poleg drugih zadevah s katerimi niso zadovoljni, „smrdi“ tudi njegova angažiranost v vlogi smetarja. In kakšni so argumenti s katerimi g. Suhadolc brani svojega predsednika?

Iz rokava je potegnil religiozne in zgodovinske „argumente“.

  1. Nova zaveza omenja, da je Kristus umil noge svojim apostolom. S tem ponižnim dejanjem je hotel pokazati, da je vse njegovo delovanje podložno vesoljnemu občestvu.
  2. Na nekem potovanju je avstrijski cesar Franz II. sestopil iz kočije in je pomagal orati nekemu kmetu. S tem ponižnim dejanjem je hotel pokazati, da je vse njegovo delovanje podložno vesoljnemu avstro ogrskemu cesarstvu.
  3. G. Suhadolc omenja, da je vsako delo častno, da osebno ceni in spoštuje vse tiste, ki kaj koristnega počnejo in smetarji opravljajo nadvse koristno delo. In nadaljuje: „Brez njih si vsakdanjega normativnega življenja ne predstavljam, brez kakšnega sotrudnika  „inštituta za kar koli ali kaj drugega“ bi zlahka preživel“. Ne omenja pa, če za njega predsednik države spada v to zadnjo kategorijo   Predsednik republike Slovenije se je pridružil smetarjem in jim pomagal prazniti smetnjake. S tem ponižnim dejanjem je hotel pokazati, da je vse njegovo delovanje podložno vesoljni Republiki Sloveniji.

Zaradi tega tretjega argumenta nastajajo nesoglasja pri smetarjih. Zgled so jim gasilci, ki zahtevajo, da jim država z bolj ugodnimi plačami omogoči vsaj malo manj težko preživljanje. Vedno so prvi pri nesrečah, pri žledu, pri polomljenih elektro drogovih, pri poplavah, da o požarih ne govorim, in so nagrajeni s pohvalo, s katero se pa ne da živeti. Drugič, si mislijo, pošljite na taka območja tiste, ki delajo v manj nevarnih okoliščinah in so bolj nagrajeni: poslance, zapornike, duhovnike …

Ko so smetarji predsednika, ki jim je s tako vnemo pomagal, vzeli za svojega, so ugotovili, da med njimi vlada veliko nesorazmerje pri plačah. Zakaj bi eni dobivali plačo, komaj nad minimalno, drugi pa predsedniško? Poglejte, v kakšno čudno situacijo je spravil smetarje tretji argument g. Suhadolca. Vidite vi mogoče kašno rešitev? Jaz jo vidim v prekvalifikaciji. Kaj pa g. Suhadolc? Z naštetimi argumenti me je skoraj pridobil na svojo stran. Upam, da bo kljub temu članku ostal neomajen v svojem mnenju.

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 19.11.2017

Prejšnja objava


Kategorije

Zadnje objave

Arhiv